JUTRO SLOVESA

V preddverju nas je, kot vsako jutro, pozdravil kočevski medved. V jedilnici pa Peter Klepec na paši. 
Mnogo se nas je že pred zajtrkom spakiralo, pospravilo postelje, odnesli smo prepolne kovčke v našo zbirno sobo in nervozno čakali, da učitelji pokličejo: "Zajtrk."

Za zajtrk smo, kot vsako jutro, "navalili" na ameriške palačinke in Viki kremo... v ogromnih količinah... kolikor so jih spekli, palačink, namreč, toliko bi jih pojedli.

Potem pa so učitelji dovolili, da porabimo naše "evrčke" za spominke... ne vprašajte, kakšni so to spominki... večinoma nimajo kaj dosti opraviti z Osilnico in našim bivanjem tukaj: frače, šopki papirnatih rožic... nekaj pa nas je zagledalo magnetke v obliki odtisa medvedje šape pomanjšane v razmeju 1:7. 
Pravkar poteka po Sloveniji kolesarska dirka, ki se bo peljali skozi Osilnico ravno, ko bomo mi odšli. Začela se je včeraj v Ljubljani, danes gredo kolesarji od Kočevja do Višnje Gora, jutri od Škofje Loke do Vršiča in v nedeljo zaključna etapa od Brežic do Novega mesta. Navijamo za vse.

Naše kosilo se že pripravlja... avtobus še pride... odhod imamo 13.15, postanek Pri Tušku oz. po domače "pri medvedu", kjer na nas vsakič posebej naredi vtis medved in kozice in domača mačka, ki se zvija okrog naših nog. 
V Ljubljano se bomo prikazali okrog 16. ure in za nami bo prekrasna šola v naravi. Osilnico si bomo vsekakor zapomnili po prečudoviti naravi, zraku, ki je dišal po pravkar pokošeni travi, po nogometu na travi, odbojki na travi, plezanju in streljanju z lokom in po... 
Pozdravčki iz Osilnice...

                                                            kočevski medved

                                                Peter Klepec pred kočo z opremo

                                                       Peter Klepec v jedilnici

 

Peter Klepec v jedilnici

                                    Naš petkov zajtrk...palačinke inViki krema.

 Po zajtrku pa pospravimo.

ČETRTKOV VEČER

Pred zaključnim večerom smo naredili še eno "gasilsko". 

Naši talenti pa so bili neverjetni. Prav vsak posebej je bil odličen. Nastopali so tako s plesnimi točkami, pevskimi točkami kot tudi z govornimi nastopi in skeči. Na koncu je vsak nastopajoč dobil zasluženo denarno - čokoladno nagrado: čokoladen evro.

                                                 Naša gasilska pred discom.

                                 Nastopajoči, pogumni, da ni kaj. le tako naprej.

                            Stara mama, od Čukov, ki dela korake naprej in nazaj...

                             Čez gangnam style ga ni... Phy bi bil ponosen na njih.

                                                                  Sledil je ples...

                                                ... in skupinska fotografiranja...

DAN SLOVESA

Dan je bil spet tako poln, da smo se šele zvečer zavedali, da je to naš zadnji dan, saj je jutri le še pakiranje, kosilo in pot domov. 

Rafting je bil glavni dogodek, ki smo ga vsi komaj čakali... In kdo je vozil kombi do našega cilja, da smo se lahko vrnili? Ja naša učiteljica Helena. 

Potem pa testiranje plavanja... kdo bo pokazal več znanja kot v Tivoliju... vsi pa so se trudili kar najbolj.

In zvečer, pred večerjo, še plezanje in streljanje z lokom. Je komu uspelo priti do vrha, je kdo zadel sredino tarče? Seveda, in to ne samo eden...

Po večerji pa prekrasno presenečenje za našo Ano G., ki jutri praznuje svoj 9. rojstni dan. Tortica, prav posebna, in svečke, pa rojstnodnevno voščilo celotnega tretjega razreda. 

Vendar našega dne še kar ni konec: talenti so se pokazali in disco ples. Ja potem pa res spat, da bomo spočiti za pot domov in... naše starše, ki nas bodo spraševali vse mogoče... mi pa bomo na veliko odgovarjali, saj smo imeli poln teden dogodivščin.

                                            Nekateri so se celo vrgli v mrzlo vodo.

 

Draga Ana, vse najboljše.

                                                  Vmes smo tudi malo počivali.

                                             ... in postali še boljši prijatelji.

 

SREDA

V sredo zjutraj nas je zbudilo prekrasno sonce. Po zajtrku smo se zopet razdelili v skupino za plavanje, včerajšnja dopoldanska plavalna skupina, pa je danes odšla na pohod. 

Sonček, prekrasna narava in sladke sladke divje jagode, ki so nas vabljivo mamile... in smo jih pohrustali. 

Po kosilu zopet plavanje in malce spoznavanja tukajšnjega dela Slovenije: občina Osilnica, sosednje države, strani neba...

Zvečer pa skupinske igre, ki izvirajo od naših dedkov in babic. 

                                                       Sodelovanje je nujno.

                       Hodulje niso kar tako. Potrebno je izredno dobro ravnotežje.

Na obroč je povezanih 6 palic z vrvico, ki jih drži 6 oseb. Z medesebojnim sodelovanjem poskušajo z obročkom ujeti steklenico. Enkrat jim je uspelo.

                                             Tudi tukaj brez usklajenosti ne gre.

                      Tudi fantje znajo biti usklajeni... med seboj in z dekleti.

 

TORKOVO POPOLDNE, VEČER

Sprehod ob reki Čebranki vse do njenega izliva v reko Kolpo. Poskusili smo ujeti večerjo (beri: ribe), pa nam žal ni uspelo. Smo se pa zato lepo imeli. Po večerji pa igre Petra Klepca...

                                                                    reka Čobranka

                                                           Meja je čisto ob nas.

                                                Še čriček nas je prišel pogledat.